Vojvodina Kranjska: zgodovinski opisIsdala "Matica Slovenska", 1902 - Broj stranica: 211 |
Uobičajeni izrazi i fraze
akvilejski Albreht Albreht III avstrijski avstrijskih dežel baron Benečani bitki bojevali Bosno brižinski cerkev cerkve cesar cesarja cesarski črez delo deželah dežele deželnem deželni glavar deželni stanovi deželni zbor dobe dobil društvo Dunaju Ferdinand Franc Francozje Friderik grad gradu grof Henrik Hrvaško imeli Italijo Ivan Jožef Juri Kacijanar katero kmetje Kočevje končno Koroško Krain kralj Kranjcev Kranjci Kranjskega Kranjskem Kranjski deželni stanovi Kranjski stanovi Kranjsko Kranju Krškem Lamberg Leopold Leopold III Ljubljani ljubljanska škofija malone Marija Terezija Metliko mož nadvojvoda nadvojvoda Karol nahajamo naslednje leto nemški notranjeavstrijskih oddelek odlikoval okoli pesmi plenili posestev posestva povečem poveljnik premagal pridrli prišel prišli protestantske pustošili Rimljani rimski rojen Rudolf samostan Savi sedaj Slovenci slovenske Slovensko krajino smrti stoletja stolni sužnost šele škofa Štajerskem Štajersko Trubar Turjaški Turke Turki Turkov umrl ustanovil Valvasorjevi dobi večkrat vladal vojna vojni vojno vojska vojvoda Vsled zboru zlasti zložil zoper Turke zopet Žiga
Popularni odlomci
Stranica 198 - Carniolica, oder: Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder, T.
Stranica 198 - Hacquet's mineralogisch-botanische Lustreise von dem Berge Terglou in Krain zu dem Berge Glockner in Tirol im Jahre 1779 und 1781.
Stranica 162 - N apoleon reče: Ilirija, vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni, kaj ti me budiš! Daš roko mogočno, me gori držiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izločit ne morem skor svojih otrok.
Stranica 205 - Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti; ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, .^ v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas.
Stranica 201 - Slovenske dežele (1 : 576.000), izdelal in na svitlo dal Peter Kozler. Na Dunaju 1864. risal A. Knorr". Zemljevid obsega vse Primorsko, Kranjsko, Koroško, Štajersko severno do Gradca, del Ogrskega in Hrvaškega. Kozlerjev zemljevid je bil za tedanjo dobo dobro izvršen in je kolikor toliko ustrezal svojemu namenu. Kozler je bil zaradi veleizdajstva poklican pred...
Stranica 146 - Bledu in umrl l. 1805., je predložil vladi: ,,I)omo]juben načrt, kako bi se dalo kranjsko stanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju".
Stranica 61 - ... in se je potem podal v Kamnik. Leta 1447 so kobilice zopet povzročile veliko škodo v naših krajih, a dve leti pozneje je morila huda kuga po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Ko sta celjski grof Urh II. in Eizinger oblegala leta 1452 cesarja Friderika III. v Dunajskem Novem mestu, so prišli tudi Kranjci na pomoč. Sovražniki so z veliko silo naskočili mesto in se ga skoraj polastili, da ni znani orjaški vitez Andrej Baumkircher tako dolgo zadržaval sovražnike, da so cesarski zaprli...
Stranica 61 - Sternberška grofija. Že drugo leto je prišel cesar v velikem spremstvu s svojim tajnikom Enejem Silvijem Piccolominijem (poznejšim papežem Pijem II.) v Ljubljano, kjer so ga deželni stanovi prav slavno vzprejeli. Cesar je potrdil vse mestne pravice in svoboščine, a tudi svoboščine drugih mest in samostanov in se je potem podal v Kamnik. Leta 1447. so zopet kobilice veliko škodo povzročile v naših krajih, a dve leti pozneje je morila huda kuga po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Ko...
Stranica 104 - Tudi l. 1546. je bilo Kranjsko v velikih stiskah, ker je trpelo po novih turških napadih, a je dobilo od drugih dežel le neznatno pomoč. Turki so pustošili kočevsko okolico, Ribnico, Ortenek, Nadlišek in Bloke in pridrli celo blizu Ljubljane. Kranjski brambovci so pri Vinici premagali manjši turški oddelek. Naslednje leto so turške čete dvakrat pridrle do Novega mesta, a plenile in morile tudi okoli Metlike in se končno z nmogimi ujetniki umaknile v Bosno.
Stranica 106 - ... zopet v Bosno. Leta 1560 so Turki plenili po Notranjskem, a Herbert Turjaški udari z več sto Slovenci čez mejo v Bosno, kjer požge več vasi in vzame Turkom 20.000 ovac. Srditi Turki pod Deli-Mehemedom in Hasan-agom udarijo za Herbertom, ki je v tem že spravil svoj plen na varen kraj. Herbert premaga po kratkem boju Turke, ki izgube tudi svoja poveljnika, mnogo konj in blaga. Sedaj pa se vrne 700 konjenikov in 500 pešcev pod vodstvom Vida Holeka ter zopet napadejo Turke, jim vzamejo tabor...