Pesmi: s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodomZaložila O. Wagner-ja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reci, 1866 - Broj stranica: 262 |
Ostala izdanja - Prikaži sve
Uobičajeni izrazi i fraze
bilà bilé biló bode Bogomila bolečine boš célo cvet čas hití časa čast Čebelici čez čisto človek čoln Črtomir dekleta deklica dela dní domá domú draga godec gorjé gradník grobu hčí igrača kader Kakó kaže kdor klop Krst pri Savici ktera ktere kterega kteri ktero Lenora lepote lét léta leží ljubezen ljubezni ljubi ljudí luna mašnik mati meč menj mirú misli moč mogoče mož Natisnena nebó nič njé njegà noč Nuna oče očí očmí okó pesem pesmam pesmi pesnik Petrarka pevec Pisar podobo poezije pogled poje pojó preč Preširen Preširna Preširnove poezije prišel prsih Prva ljubezen ptič Puščavnik reče revež ribič roké Roženkranec skrbí slovó solnce solzé sonet sonetu spet srcá srcé sreča sreče stojí strune svét svetá svít takó tvoj tvoja tvoje tvojega imena Učenec učí Valjhún veselo videl vihár Viharjev vsak zala Zató zvezde želí živí življenje
Popularni odlomci
Stranica 24 - ... otrpla srca — on trpi, da se mi veselimo. Tak pesnik je Prešeren ! Poezija ima že po svoji naravi to lastnost, da se ne razodeva sama na sebi ali abstraktno; kaže se v oblikah, ki so sploh znane in umljive, v podobah, ki so nekako domače človeškim očem, človeškemu srcu. Poezija, akoravno visoka, nebeška gospa, kaže se v človeški podobi smrtnim očem, ljubi ljudi, rada je med njimi, smeje se in joka z njimi. V mraku zahaja tihoma v borno kočo; počene k detetu v zibeli ter mu poje,...
Stranica 197 - ... jez omaga ; tak vrže se Valjhun na nekristjane. Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse draga. Ko zor zasije na mrličov trope, leže, k' ob ajde žetvi, al pšenice po njivah tam leže snopovja kope.
Stranica 131 - ... svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave, povsod vesele lučice prižiga ji up golj'fivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmisli, da dih prve sap'ce bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode in ran, ki so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode, 'zuče nas v starjih letih časov sile. Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihValo bo mi, Bog te obvarji!
Stranica 189 - Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjovcov ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami, v kteri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Stranica 19 - Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril : sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svet zaničVati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratke sanje ! — zbežale ste, ko se je dan zazoril, modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal'vati videl sem samice. t Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče komur sovražna je, zastonj obrača, kak...
Stranica 72 - PEVCU Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet' spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori! Kako bit' hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit al' pekel al
Stranica 66 - Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti; ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, v k'teri očetje so naši sloveli, k'tera zdaj ima grob komaj za nas.
Stranica 185 - O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b
Stranica 23 - Kakor čebela izsreblja cvetici med, srče on strup in otožnost iz slednje stvari in prikazni. Takemu poetu je konflikt, o katerem smo govorili, še veliko hujši; njemu je disharmonija vir globoke srčne otožnosti in neskončnega hrepenenja. Posvetni šum in hrum, vse slaščice in veselice mu ne odžen6, ne utešijo kragulja, »ki kljuje srce od zora do mraka, od mraka do dne!«.
Stranica 219 - Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up...