Slovan: mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, Svesci 11-12D. Hribar., 1913 |
Ostala izdanja - Prikaži sve
Uobičajeni izrazi i fraze
ampak Andrej Piškur Anka Aškerc čas časa čez čisto človek čutil daleč dalje danes dasi dela delo Djouhera duša duši dušo gledal Gospa Matkovićeva gospod hoče hotel hranilnica Ilešič Ivan Janez Mencinger Književnost končno Kraljevič Marko Kumanovem lepo Lešić ljubezen ljubezni Ljubljani ljudi ljudje malo mati Matković Mencinger Milan Milan Pugelj milijonov kron misli mogel mogla mogoče morda mož moža namreč naposled narod naš naše našega našel naši Nela nemški nič ničesar nikdar nisem niti njegovo noč noči obraz obrestuje oče oči očmi Oton Župančič pač Pavel Golia pesem pesmi pesnik pisatelj piše Piškur počasi posojilnica pravi preko preveč Prilep prišel prišla radi ravno reče reči rekel roke roko Rosegger Rozamunda sedaj slovenski solnce Spisal Srbi srbski srca srce stvari svoji šel šele takrat težko Trdina Turki umetnost videl vloge vsak vsled Zaira zakaj zopet žena življenje
Popularni odlomci
Stranica 128 - Verum ubi plura nitent in carmine, non ego paucis Offendar maculis, quas aut incuria fudit Aut humana parum cavit natura.
Stranica 314 - Li lauzengier e'lh fals devinador, Abayssador de joy e de joven, Quar vos, qu'ieu am mais que res qu'el mon sia, An fait de me departir e lonhar, Si qu' ieu no us puesc vezer ni remirar , Don muer de dol , d' ira e de feunia. Selh que m blasma vostr...
Stranica 64 - Ženski sta gledali zastrto, zamolklo. Na prstenih licih se ni zgenila nobena guba, na tenke, stisnjene ustnice ni bilo besede. In ne v teh zastrtih očeh, ne na prstenih licih, ne na stisnjenih ustnicah ni bilo ljubezni. Kvečjemu da je bilo na visokem, neženskem čelu zapisano vprašanje: ,,Kdo si pač? Odkod si prišel? Počemu si prišel? Po imenu te poznamo še, drugače te ne poznamo več!" In ustnice mlajšega brata so vztrepetavale smehljaje in pomilovaje: ,,Zdaj povej, kako da je v deveti...
Stranica 341 - Wenn du noch eine Heimat hast, So nimm den Ranzen und den Stecken, Und wand're, wand're ohne Rast, Bis du erreicht den teuren Flecken.
Stranica 64 - ... mir! Vstani in pojdi, kamor ti je bilo sojeno od vsega početka!« In takrat je vdanost najvišjega obupa obžarila njegova lica s čeznaturno lučjo. — To je obraz Petkovškov, kakor ga je ob uri brezmejne žalosti naslikal umetnik sam.
Stranica 327 - ... govorico med pisatelji tako strahovito upada, se bo treba slovstvenemu kritiku čedalje bolj baviti tudi s to stranjo književniškega posla. Slovenska šola nas je naučila slovenskih besed in terminov, ali duh jezika, ki se ne skriva v besedi, temveč v skladnji in v reklih, kakor da se je razpuhtel. Pisatelji, ki so hodili v nemško šolo, so pisali boljšo slovenščino, ker so bili primorani pobrigati se za jezik. Kar je iztaknil Erjavec po najrazličnejših zakotjih naše domovine, posebno...
Stranica 127 - Branko Vodnik, Povijest hrvatske književnosti, 'knjiga I: Od humanizma do potkraj XVIII. stoljeća, s uvodom V. Jagića o hrvatskoj glagolskoj književnosti, Matica hrvatska, Zagreb 1913, str.
Stranica 64 - ... Počemu si prišel? Po imenu te poznamo še, drugače te ne poznamo več!" In ustnice mlajšega brata so vztrepetavale smehljaje in pomilovaje: ,,Zdaj povej, kako da je v deveti deželi, povej zdaj! Rad bi že slišal, kako je tam, kjer so ceste iz pogače, hiše iz cukra in jabolka zlata. Povej!" Tujec sin je sedel visoko vzravnan, glavo pokonci, črno oblečen, slok in velik; roke je bil položil trdo naravnost predse na mizo, oči, motne, krvavo obrobljene, so strmele široko odprte — kam?...
Stranica 327 - Tako temeljito in hkrati tnko prijetno je umel in ume pisati malokdo med nami. Meni so zlasti njegovi potopisi in njegova prirodopisna dela, kadarkoli jih vz.amem v roke, čisto vrelo razmišljanja in razvedrila. Slovensko in hrvaško zemljo pozna na lastne oči do tal in v tla, zanimajo ga gospodarska, politična in kullurna vprašanja, z vneto Ijubeznijo opazuje Ijudstvo ter njega značaj, običaj in jezik.
Stranica 185 - Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti; ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, .^ v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas.